Čezmejni mitski park – poenotena turistična destinacija

Mitsko-folklorna pot v Rodiku popelje pohodnika mimo dvanajstih točk, ki in situ prikazujejo mitsko-folklorno izročilo in ležijo na nekdanjih mejah rodiške srenjske posesti ali ob glavnih vaških poteh.  Zaradi bogate mitske krajine je pot tako kot vas razdeljena na dva dela, brkinsko (zgornjo) in kraško (spodnjo). Eden od glavnih likov poti je strašni lintvern, kačon, ki so ga vaščani s krščanskim obredjem in procesijami kot hudiča izganjali in skušali pomiriti, da ne bi pošiljal strel, neviht in poplav. Druga središčna točka je (nekdanja) monolitna Baba, materialni ostanek verovanja v arhaični mitski ženski lik tako slovanskega kot pred-slovanskega izvora. Na poti se v krajini odstirajo mesta vstopa v onstranstvo prek kraških brezen, mesta čarovniških orgij, ritualna mesta na poteh mrtvih, sledovi življenja mitskih ajdov.

Mitska steza v Mošćenički Dragi (Trebišća) s trinajstimi lokacijami prezentacijskih tabel je za razliko od sinkretičnega mitskega in folklornega izročila v Rodiku osredotočena na rekonstruirano zgodbo (pra)slovanske mitologije v glavnem na osnovi mitskih toponimov, pripovednega izročila je zelo malo. Na nekaj izmed sledečih lokacij je prikazana celotna rekonstruirana mitska zgodba (pra)slovanske mitologije, pri čemer je določeno izročilo in situ, drugo pa umeščeno v pot, da je pohodniku predstavljena celotna mitska drama. Besedila predstavljajo mitsko izročilo z izrazitim poudarkom na hrvaški nacionalni identiteti. In situ lokacije (pra)slovanskega mitskega izročila so vrh hriba imenovanega Perun, ki priča o sveti gori najvišjega slovanskega nebeškega božanstva – Peruna, njegovo dejanje povzročanja nevihtnega grmenja z mlinskimi kamni je postavljeno v mlin Trebišća, čigar ime priča o mestu za žrtvovanje (treba pomeni staroslovansko žrtev), torej prinašanja darov Perunu na gori izpod njenega vznožja.

Skupno obema mitskima parkoma je, da prikazujejo mitsko-folklorno izročilo uprostorjeno v krajini, torej mitsko krajino. Medtem ko se v Rodiku prikazuje sinkretično izročilo iz različnih časovnih obdobij, ki priča o dojemanju sveta v preteklosti in priča o ostankih slovanskih in predslovanskih kultov, se v Mošćenički Dragi učimo o rekonstrukciji (pra)slovanske mitske zgodbe prek toponimov in drugih mest. Na podlagi dosedanje preliminarne analize je mogoče določiti, kaj je skupnega obema parkoma, kaj je tisto, kar jih povezuje in hkrati dopolnjuje. To sta mitski božanski par Baba in Perun! Baba je v vzhodnoslovanskem izročilu imenovana Mokoš in je edina praslovanska ženska boginja (Toporov 2002). V mitski stezi v Moščenički Dragi je ni in situ, ampak je zgolj prikazana obiskovalcu kot del mitične zgodbe. Medtem ko je pri Rodiku zgodba ravno obrnjena. V Rodiku Baba je, danes žal le še ostanki kamnov razstreljenega monolita, ki pa bo rekonstruirana, vendar Peruna ni mogoče gotovo locirati. Zelo verjetno bi lahko Peruna predstavljal lintvern vrh Gore ali Čuka, s katere pošilja strele in nevihte nad Rodičane (tudi poplave nad Brezovčane), kot pripoveduje rodiško izročilo. Z gotovostjo se lahko predlaga, da je z vsebinskega zornega kota mitskega izročila za turistične namene tisto, kar je skupno mitskemu parku v Rodiku in v Mošćenički Dragi BABA IN PERUN. Prav prek njiju se parka dopolnjujeta, sta komplementarna, zato ju prav Baba in Perun združujeta v poenoteno turistično destinacijo Mitskega parka! Tako eden kot drugi je jasen v enem parku in drugje le implicitno nakazan. Kdor od obiskovalcev v Rodiku želi več zvedeti o Perunu in slovanski mitologiji, bo napoten v Moščenićko Drago, in kdor bo v Mošćenički Dragi želel izvedeti več o Babi/Mokoši kot ženi/ljubici vrhovnega slovanskega božanstva Peruna, bo napoten v Rodik. Tu bo izvedel, da Baba ne pripada le slovanskemu mitskemu izročilu, temveč je še bolj arhaična in razprostranjena tudi širše, v romanskem svetu. V Mošćenički Dragi pa bo obiskovalec svoje znanje o večplastnem mitskem dojemanju sveta iz Rodika in različnih kultih izvedel zgodbo (pra)slovanske mitologije oziroma njeno rekonstrukcijo.

Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget